| So mi dali te, ki dan kradejo, so mi dali prevarante
|
| Zdaj ne vem, če bi našel domov, zato drugam bom šel
|
| Daj, če nisi dojel in nisi verjel ti povem le:
|
| Že bo jutro naslednjega dne in smejal se bom drugje
|
| (Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!)
|
| So mi dejali, da sam bom ostal
|
| So mi dajali osamljeni stol
|
| Ne mine dan, ko ne nosim okov
|
| Do nadaljnega bo vse lepo, z belo senco za mano
|
| Meni Sonce in Luna sta to, kar njej je moje telo
|
| Zdaj, ko hodim naprej in vidim naprej, govorim le:
|
| Že bo enkrat nastopil ta dan, ko ne bom več sam
|
| (Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!)
|
| So mi dejali, da sam bom ostal
|
| So mi dajali osamljeni stol
|
| Ne mine dan, ko ne nosim okov
|
| Le kako, le kako
|
| Bi dejal v slovo, da ne mislijo name?
|
| Saj ne vem, saj ne vem
|
| Kaj nastalo bi potem po koraku izbranem
|
| Mi Luna naj posveti na mesto izgubljeno
|
| Le takrat potopil bi vse, kar izdalo bi me
|
| (Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!)
|
| So mi dejali, da sam bom ostal
|
| So mi dajali osamljeni stol
|
| Ne mine dan, ko ne nosim okov |